7.Osvetlitev

 

 

 

7.1 UVOD

7.2 OSNOVNA NAČELA IN ZAHTEVE

7.3 SPECIFIČNE ZAHTEVE

7.3.1 Okvara vida

7.3.2 Kontrast

7.3.3 Osvetlitev

7.4 NADALJNJE BRANJE

7.5 LITERATURA

 

 

 

 7.1 UVOD

 

Dragi uporabnik,

s pomočjo vida sprejmemo 90% informacij iz okolja. Vizualna informacija je zelo odvisna od oblikovanja okolja, ki ga delimo na dve komponenti:

- prostor in oprema s finalnimi obdelavami,

- svetloba, ki se od teh površin odbije in jih naredi vidne.

Kvaliteta površin v prostoru je lahko zelo različna, ravno tako za osvetlitev lahko uporabljamo različna svetila in načine njihove postavitve. Oboje skupaj tvori vizualno okolje, ki - dobro oblikovano - zagotovi primerno raven informacij za nameravano aktivnost v prostoru.

 

naslednji

 

 7.2 OSNOVNA NAČELA IN ZAHTEVE

 

Vizualno okolje

Isti prostor ob drugačni obdelavi površin in uporabi svetil izgleda popolnoma drugače in tudi podaja različne informacije. Opazujte kako se elementi prostora odražajo, ko so drugače obdelani ali osvetljeni (npr. kontrasti med talno površino in stenami, kontrasti med vrati in tlakom). Vizualna informacija je lahko primerna in zadostna ali pa neprimerna in pomanjkljiva. Vizualne informacije morajo biti prilagojene uporabniku.

 Isti prostor z drugačno obdelavo površin:

                    Prostor “A”                                          Prostor “B”

      

 

Isti prostor z različno osvetlitvijo (prostor “A”) .

                      Difuzna svetloba                                  Reflektorji

 

Isti prostor z drugačno obdelavo površin in drugačno osvetlitvijo.

      Prostor “A” z difuzno svetlobo                       Prostor “B” z reflektorji

I  

 

Zahteve

Uporabnik mora dojemati kontraste, detajle in barve, ki ne smejo biti preveč moteči. izbira je odvisna od dejavnosti v prostoru. Osnova zaznavanja je kontrast. Kontrast je dojemanje razlik med dvema stikovanima površinama. Razlika se odrazi v razliki svetlosti in barve.

 +

Zahteve in potrebe v prostorih so zelo različne. Razdelimo jih lahko v dve veliki skupini:

- gibanje po stavbi ali prostoru,

- opravljanje aktivnosti v prostoru.

Vizualno okolje ima tako tri zahteve:

- podati dovolj informacij, da se po prostoru ali stavbi varno gibamo,

- zagotoviti dovolj svetlobe, da v prostoru lahko opravljamo določeno aktivnost,

- omejiti moteče dejavnika na znosno raven.

Dostop do primernih informacij mora biti zagotovljen vsem osebam, ki uporabljajo stavbo. Ta zahteva velja za uporabnike z normalnim in okvarjenim vidom. Vizualno okolje je oblikovano na podlagi "standardnega opazovalca", ki ima normalen vid. V veliko primerih notranje okolje zato ni primerno oblikovano za osebe, ki imajo kakorkoli okvarjen vid.

 

prejšnji naslednji

 

 7.3 SPECIFIČNE ZAHTEVE

 

 

 

 Vizualna oviranost

 

Vizualno ovirane osebe imajo lahko delno ali popolno izgubo vida, lahko uporabljajo belo palico in se gibljejo brez ali s pomočjo psa vodiča.

 

prejšnji naslednji

 

 7.3.1 OKVARA VIDA

 

 

 

KAKO VIDIJO OSEBE Z OKVARO VIDA

 

OVIRANOST

OPIS

PRIMER

Vizualna

Osebe z normalnim vidom:

- dobro zaznavajo informacije v vidnem polju, ki obsega skoraj popolno hemisfero pred obrazom,

- so sposobne tolerirati relativno visoko stopnjo motečih dejavnikov,

- so sposobne prilagoditi vid zelo različnim vizualnim okoljem.

Normalen vid je zelo prilagodljiv. Osebe z normalnim vidom zaznavajo širok spekter barv pri zelo različnih ravneh osvetlitve.

Okvara vida pomeni, da oseba zaznava le del normalnega vidnega polja in/ali da je zaznava delna. Posledično je kvaliteta vizualnih informacij zmanjšana, slika je nepopolna ali nepravilna. Raven tolerance je nizka. Slabša osvetljenost povzroča velike težave.

Točno sliko dobimo le v fokusu (sredini smeri pogleda). Detajle zaznamo s pomočjo premikanja očesa. To premikanje je avtomatično in tako hitro, da se ga ne zavedamo.

Osebe z okvaro vida uporabljajo enako taktiko, le da je rezultat zaradi okvare bistveno slabši. Naslednje slike prikazujejo isto sliko pri različnih stopnjah okvare vida.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Posebna oblika okvare vida je periferni vid. V tem primeru je oko okvarjeno tako, da se v bližini smeri pogleda nahaja temna lisa, ki se giblje vzporedno s očesom. Oseba mora sliko sestaviti iz zaznanih delčkov (tako kot sestavljanko).

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Druga oblika okvare je centralni vid. V tem primeru oseba zaznava informacije le v smeri gledanja, periferni vid je okvarjen. Oseba mora sliko sestaviti iz zaznanih delčkov (tako kot sestavljanko). Orientacija v neznanem prostoru je za osebe s tako okvarjenim vidom zelo težka naloga. Branje je mogoče.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Pri starejših osebah se pojavi okvara vida zaradi mrene. Oseba prostor vidi takole.

 

 

 

 

Normalen vid je zelo fleksibilen. V primeru močnih kontrastov, motečih vzorcev ali pomanjkanja kontrastov oseba še vedno zazna zadovoljivo količino informacij. Oseba z normalnim vidom in brez dioptrije vidi prostor takole.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Okvarjen vid ni enako fleksibilen. Količina zaznanih informacij je bistveno manjša. Oseba zaznava detajle v prostoru le, če so dovolj kontrastni. Naslednje slike jasno kažejo, da je za osebo z okvarjenim vidom neprimerno obdelan prostor izredno težko zaznaven.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Oseba z nekoliko reduciranim vidom zaznava prostor takole.

 

 

 

 

 

Oseba z reduciranim vidom zaznava prostor takole.

 

Posledice okvare vida

Osebe z okvarjenim vidom potrebujejo prilagoditve v prostoru (večje elemente, močnejše kontraste). Posebno pozornost je treba posvetiti bleščavim površinam, ki delujejo izredno moteče. Osnovne informacije o prostoru morajo biti jasno in nedvoumno definirane.

 

 

Oseba z normalnim vidom in brez dioptrije vidi prostor takole.

 

 

 

PRIMERNA KOMUNIKACIJSKA POT

 

OVIRANOST

OPIS

PRIMER

Vizualna

Okolje je definirano z obodnimi površinami in opremo. Šele svetloba okolje naredi vidno. Osebe z okvaro vida zbirajo informacije pretežno 1,2 m nad tlemi in 1,5m pred sabo.

Barva svetlobe vpliva tudi na barvo površin in posledično na kontraste. Prostor osvetljen z belo difuzno svetlobo odraža osnovne (originalne) kontraste. Vplivi svetlobe so prikazani na sledečih slikah.

Vidimo, da je v prvem primeru kontrast med tlemi in vrati dobro definiran, ravno tako ostali kontrasti med površinami. Ti kontrasti so bistveno manj izraziti na sliki prostora A. Nekateri detajli (cvetlični lonček) so temnejši. Zaradi točkovne osvetlitve so površine neenakomerno osvetljene.

 

Strategije

Osnovna pravila:

- površine morajo biti različno obdelane (refleksivnost in barva),

- v prostoru mora biti več kot en vir svetlobe.

 

 

Prostor brez umetne osvetlitve z originalnimi kontrasti.

Prostor A osvetljen z umetno svetlobo.

Prostor B osvetljen z umetno svetlobo.

 

 

prejšnji naslednji

 

 7.3.2 KONTRAST

 

Vidnost elementov v prostoru je pomembna zaradi različnih vidikov. Potrebno je poskrbeti za izhodiščni kontrast. Potrebno je upoštevati pravilo: manjši element, večji kontrast.

 

IIzhodiščni kontrast zagotovimo na dva načina:

- z različno svetlostjo,

- z različno barvo

ali s kombinacijo obeh.

Kontrast v svetlosti doseženo z odbojnostjo površine (večja odbojnost  =  svetlejša površina).

 

Barvni kontrast dosežemo s kombiniranjem različnih barv.

  

Kombinacije osnovnih barv so kontrastne.

 

Dva odtenka iste barve sta lahko kontrastna.

 

Barva ima lahko različno odbojnost.

 

Pri nekaterih osebah je zaznavanje barv omejeno. Najzanesljivejša pot doseganja kontrastov je izbira različno odbojnih površin.

 

 

BARVNI KONTRAST

 

OVIRANOST

OPIS

PRIMER

Vizualna

Originalni kontrast

je kontrast med dvema površinama pri enaki osvetlitvi.

 

 

 

 

 

 

 

Prostor in oprema

Osebe z okvaro vida morajo zaznavati:

- velikost in obliko prostora,

- komunikacijske poti,

- pomembne detajle (kljuke na vratih, pomembne napise, itd).

Informacije zaznajo preko roba ali kontrasta med tlemi in stenami.

 

 

Na sliki je moder rob med tlemi in stenami, ki olajša zaznavanje oblike prostora.

 

Dimenzije in oblika prostora

Prostor omejujejo strop, tla in stene. Kontrast med tlemi in stenami opredeli obliko prostora. Ta informacija je poglavitna, ne glede na to, da je v prostoru oprema.

Kontrast med stropom in stenami  potrdi informacijo o obliki prostora. Pri osebah z okvaro vida je linija tal pogosto izven vidnega polja.

Ker so te površine znotraj vidnega polja, so kontrasti med njimi bistveni sestavni del obdelave prostora.

 

Pomembno je, da robovi tal ali sten ne sovpadajo s sosednjimi površinami. Rob tal mora biti podoben ostali talni površini in barva parapeta mora biti podobna kot ostale stenske površine. Spodnje slike bodo olajšale razumevanje teh zahtev.

Na levi sliki je rob tal označen, vendar je med steno in tlemi kontrast velik. Zaznavanje stika tal in stene je dobro.

Na desni sliki je rob tal označen s podobno barvo kot stena. Kontrast med tlemi in steno izgine, zaznavanje stika tal in stene je slabo.

 

Na levi sliki je rob stene označen, vendar je med steno in tlemi kontrast velik. Zaznavanje stika tal in stene je dobro.

Na desni sliki je rob stene označen s podobno barvo kot tla. Kontrast med tlemi in steno izgine, zaznavanje stika tal in stene je slabo.

 

Na levi sliki je rob tal označen, vendar je med steno in tlemi kontrast velik. Enako velja za steno. Zaznavanje stika tal in stene je dobro.

Na desni sliki je rob tal označen s podobno barvo kot stena na parapetnem delu. Kontrast med tlemi in steno izgine, zaznavanje stika tal in stene je slabo. Sledeči primeri ilustrirajo zgornje teoretične primere v praksi.

 

 

BARVNI KONTRAST

 

OVIRANOST

OPIS

PRIMER

Vizualna

Stene

Tla in stene so dobro vidni.

 

 

 

 

 

Ko so kontrasti slabi, temen rob označuje stik med tlemi in stenami.

 

 

 

 

 

Primerni kontrasti pri različnih barvnih obdelavah.

 

 

 

 

 

 

 

Če je obdelava stene podobna barvi tal, je zaznavanje oteženo.

 

 

 

 

 

 

Če je parapetna obdelava stene podobne barve kot tla, tla se zdijo večja kot so v resnici.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Nizek rob na steni zmedo še poveča.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Rob na tleh v kontrastni barvi olajša zaznavanje.

 

 

 

 

 

 

Pri slabem izhodiščnem kontrastu sence še poslabšajo situacijo.

 

 

 

 

BARVNI KONTRAST

 

OVIRANOST

OPIS

PRIMER

Vizualna

Tlaki

Vizualno ovirane osebe zaznajo informacije o prostoru s pomočjo tlakov, ki morajo biti trdni, ravni in nedrseči. Vzorci na tlaku lahko bistveno pripomorejo k boljšemu dojemanju prostora. Primeren vzorec je tisti, ki olajša orientacijo in nakaže možne smeri gibanja.

Živahni in kontrastni vzorci na tlaku zbegajo in zmedejo uporabnika.

 

 

Vzorec nakazuje smer gibanja.

 

 

 

 

 

 

 

 

Dekoracija na tleh zbega uporabnika.

 

 

 

 

 

 

 

Izrazit vzorci delujejo moteče.

 

 

 

 

 

 

 

Nazobčan vzorec je nepotreben in moteč.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Vzorec, ki odvrača pogled od smeri gibanja, je moteč.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Vzorec brez pomena otežuje orientacijo v prostoru.

 

 

 

 

 

TRANSPARENTNI ELEMENTI

 

OVIRANOST

OPIS

PRIMER

Vizualna

Transparentni elementi v prostoru

Stene in tla so običajno netransparentni, zato je vizualno okolje dobro omejeno. Obdelava površine je taka, da se svetloba od njih odbija in ustvari homogeno sliko.

Pri transparentnih elementih se okolje vizualno podaljša v okolico, fizično pa ne. Steklene površine ne vidimo, opazujemo lahko elemente, ki so za njo. Steklena površina se tekom dneva spreminja in je odvisna od osvetljenosti obeh okolij (podnevi je svetla, ponoči temna). Spreminjajoča se informacija pa vizualno oviranim osebam lahko povzroča probleme.

Steklena stena

Pri steklenih stenah so vidni le okvirji. Večji je njihov delež, opaznejši so. Okvir ima horizontalne in vertikalne elemente. Oboji so pomembni predvsem v območju 1,2 m nad tlakom. Tanjši okvir je slabše opazen (oseba ga ne zazna do razdalje 1,5m) (glej sliko).

Vprašanje je, kako izbrati okvir, da bo dobro viden v vseh razmerah. Podnevi je ozadje zelo svetlo, torej mora biti okvir temnejši. Ponoči je ozadje zelo temno, torej mora biti okvir svetlejši. Pri spreminjajočih se zahtevah je najbolje, če izberemo svetlejši okvir. Sledeči primeri to potrjujejo.

 

 

 

 

TRANSPARENTNI ELEMENTI

 

OVIRANOST

OPIS

PRIMER

Vizualna

Transparentna tla

So še bolj begajoča kot transparentne stene. Zaznavanje ozadja namesto talne površine, moteče bleščanje, odsotnost roba, delujejo na osebo z okvaro vida izredno moteče.

 

 

Komunikacijske poti

Osebe se v stavbah gibajo po prostoru, hodijo skozi vrata in po stopnicah. Kontrasti med temi elementi so bistveni. Močnejši kot je kontrast, bolje je nek element v prostoru poudarjen (glej spodnjo sliko).

 

 

 

 

 

 

 

 

Vrata

Vrata morajo biti dobro označena. Odločiti se moramo:

- kakšen kontrast izbrati,

- kako se barva vrat razlikuje od stene,

- izbrati enako barvo vrat in podboja ali ne.

Naslednje slike bodo v pomoč pri odločitvah.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Večji kontrasti omogočajo boljšo ločljivost elementov. Bolje je izbrati drugačne barve kot le menjati odtenke iste barve. Na sledečih slikah si lahko ogledamo kako delujejo zgornje rešitve v primeru ko so vrata odprta.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Vidimo, da je umestno poskrbeti tudi za kontrastno obdelavo površin vidnih skozi odprtine (vrata).

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Sledeči primeri ilustrirajo teorijo v praksi. Kontrast med vratnim krilom in okvirjem je koristen, ker je krilo večje in bolje vidno. Opazujte situacijo, ko so vrata na hodnik odprta. Vratno krilo mora biti vidno (kontrastno z ozadjem).

 

Označen rob vratnega krila bi nakazal trenuten položaj vrat. Vrata so bolje vidna, če so kontrastno obdelana (primerjajte slike).

 

 

 

Poseben primer so delno ali popolnoma transparentna vrata. Tudi taka vrata morajo biti primerno označena. Naslednje slike prikazujejo pomen okvirjev in netransparentnega dela vrat.

  

 

 

Tanek okvir je slabo viden, širok in kontrasten okvir je veliko bolj učinkovit. Posebna skupina vrat so vhodna vrata. Pri teh vratih se svetlobno okolje spreminja z dnevom in nočjo. Oglejte si sledeče ilustracije.

                           Vhod ponoči                                                    Izhod ponoči

 

                      Vhod podnevi                                                  Izhod podnevi

  

                    Vhod ponoči                                                     Vhod podnevi

  

                    Vhod ponoči                                                   Vhod podnevi

   

                             Vhod ponoči                                                  Vhod podnevi

 

 

Vetrolovi

Vetrolovi so običajno izdelan iz stekla. Opazovalec podnevi vidi dvoje vrat in ozadje ali pogojno dvoje vrat in odsev v steklu.

 

Ponoči vidi steklena vrata in odsev luči na steklu.

 

 

Pri dobrih rešitvah so okviri vidni podnevi in ponoči.

 

 

Arhitekturni elementi

V prostoru so pomembni tudi manjši elementi kot npr. pohištvo, informacijske table in obvestila. Ker je njihova dimenzija majhna, mora biti kontrast toliko večji.

Vratne kljuke

S pomočjo kljuke odpiramo vrata, ravno tako pa nakaže smer odpiranja vrat.

   

 

    

 

Stebri so ovira v prostoru, zato morajo biti dobro vidni (kontrastni z ozadjem). Bistven je kontrast stebra proti talni površini. Na sledečih ilustracijah so primeri dobre prakse.

 

Na spodnjih slikah sta primera slabih kontrastov.

 

Svetloba v prostoru spremeni originalne kontraste. Na spodnjih slikah je isti prostor opazovan z različnih smeri.

 

Odsev luči na tlaku zmanjša kontrast stebra in tlaka. Ta učinek je manjši, če je steber temen.

  

Preveč poudarjen steber ne doseže namena.

 

 

Ograje označujejo rob pohodne površine. V okolju se pojavljajo ograje s stojkami, zastekljene ograje in kombinacije obeh. Problem ograj je podoben problemu zastekljenih površin. Dobro vidni elementi morajo imeti primerno dimenzijo in morajo biti kontrastni z ozadjem. Na sledečih ilustracijah je nekaj primerov ograj.

Pomen gostote in barve stojk.

 

 

Pri steklenih ograjah je viden le okvir. Večja je steklena površina, slabša je vidnost in orientacija. Peskane površine na steklu so nekoliko bolje vidne.

   

 

Masiven ročaj je dobro viden.

 

 

Ročaj je v pomoč pri vzpenjanju in sestopanju po stopnicah. Ročaj je dobro viden, če je njegova barva kontrastna z okolico (glej spodnje primere).

  

    

  

  

  

 

Pohištvo, informacijske table

Pohištvo je v prostoru lahko ovira, zato mora biti dobro vidno (glej spodnje primere).

 

 

Če je dobro viden le del opreme (pult je viden, ogrodje pa ne), je informacija zavajajoča.

 

Brez primernega kontrasta je element praktično neprepoznaven.

 

Vznožje tekočih stopnic in vstop mora biti jasno ločljiv.

 

Če element oddaja svetlobo, mora biti ta omejena. Prevelika svetlost nekaterih elementov zmanjša ločljivost ostalih elementov v prostoru.

 

Obvestila na vratih morajo biti dobro čitljiva. Črke ali znaki motrajo biti dovolj veliki, kontrastni s podlago in matirani.

   

 

 

  

 

NapisTANTEREM” je učinkovit, čeprav je bela površina bleščeča. Njena konveksna oblika poskrbi, da odsev okna ni moteč.

  

 

prejšnji naslednji

 

 7.3.3 OSVETLITEV

 

 

 

OSVETLITEV KOT PRIPOMOČEK

 

OVIRANOST

OPIS

PRIMER

Vizualna

Notranjost ocenjujemo na podlagi originalnih kontrastov. Če so ti kontrasti dovolj veliki, bo prostor deloval primerno pri večini načinov osvetlitev.

Umetna osvetlitev

Osvetlitev je primerna, če ne popači vzorcev in bistveno ne spremeni barv v prostoru. Spremembe so odvisne od spektralne sestave svetlobe, ki jo oddajajo svetila.

Predvsem je pomembno, da so kontrasti med tlemi in stenami dobro zaznavni.

Naslednje ilustracije prikazujejo izgled hodnika osvetljenega z različnimi svetili:

- izhodiščno stanje, dobri kontrasti,

- prostor s slabimi kontrasti.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Direktna svetloba, ko svetloba seva navzdol.

        Svetila                      prostor deluje primerno                     prostor deluje neprimerno

    

 

Pol-direktna svetloba, ko svetloba seva večinoma navzdol, v manjšem delu pa navzgor.

            Svetila                      prostor deluje primerno                     prostor deluje neprimerno

.  

 

Splošna difuzna svetloba, ko svetloba v enakih delih seva navzgor in navzdol.

Svetila                      prostor deluje primerno                     prostor deluje neprimerno

    

 

Pol-indirektna svetloba, ko večina svetlobe seva navzgor in le del navzdol.

          Svetila                      prostor deluje primerno                     prostor deluje neprimerno

   

 

Indirektna svetloba, ko svetilo seva praktično navzdol.

          Svetila                      prostor deluje primerno                     prostor deluje neprimerno

   

 

Umetna osvetlitev

Preden ocenimo svetlobno distribucijo moramo pomisliti, da sta vidni polji normalne osebe in osebe z okvaro vida različni.

. 

Osebe z okvaro vida opazujejo prostor do višine 1,20 m, zato ocenjujemo svetlobno distribucijo predvsem v tem delu. Dobra osvetlitev je enakomerna. Pri direktni primerjavi slik so razlike jasno vidne.

          Direktna                                    Splošna difuzna                                     Indirektna

Ko spreminjamo način osvetlite od direktne (levo) do indirektne (desno) vidimo, da osvetlitev postaja vedno bolj enakomerna, spremembe barve so manjše, enakomernost osvetljenosti stropa se zmanjšuje. Pri primerjavi slabo (zgoraj) in dobro (spodaj) obdelanih hodnikov vidimo, da so pri dobri obdelavi površin kontrasti bolje vidni in da dobra osvetlitev ne more popraviti že v izhodišču slabe zasnove barvnih površin.

Na simulacijah vidimo, da je bolj učinkovita indirektna razsvetljava, kar pa ne pomeni, da z direktno razsvetljavo ne moremo zagotoviti primernih pogojev. Pri uporabi direktne svetlobe je treba uporabiti več svetil z manjšo svetilnostjo. Naslednji sliki prikazujeta direktno (levo) in indirektno (desno) osvetljen prostor.

                         Direktna                                               Indirektna

  

Pri obeh načinih so tla praktično enako osvetljena. To dosežemo s primerno razporeditvijo svetil. Če vzamemo v obzir, da je direktna razsvetljava 3-5krat učinkovitejša od indirektne, je dobro oblikovana direktna osvetlitev najugodnejša rešitev.

Na spodnjih slikah je prikazana direktna osvetlitev izvedena z reflektorji (levo), ki na tleh povzročajo svetlejše lise. Za doseganje enakomerne osvetlitve je potrebno izbirati svetila, ki svetlobo sipajo  oz. osvetlijo široko polje (desno).

           Direktna točkovna osvetlitev              Direktna razpršena osvetlitev

     

 

 

DNEVNA SVETLOBA

 

OVIRANOST

OPIS

PRIMER

Vizualna

Komunikacijske poti so navadno obravnavane kot sekundarni prostori, po katerih se ljudje gibljejo le občasno in zato ne potrebujejo dobre osvetlitve. Hodniki so pogosto slabo dnevno osvetljeni ali pa osvetljeni le z umetno svetlobo.

Hodniki so tipično osvetljeni:

- dvostransko,

- s strani,

- s čela,

- z nadsvetlobami.

Svetlobne odprtine na hodnikih pogosto niso zavarovane s senčili, zato svetloba v stavbo prodira direktno in se spreminja glede na čas in vremenske razmere.

 

 

 

 

 

Hodnik z dvostransko osvetlitvijo

Svetlobno okolje na tem hodniku je praktično enako kot zunaj. Visok nivo osvetljenosti in hitre spremembe delujejo moteče. Tekom dneva umetna osvetlitev ni aktivirana.

 

 

Hodnik s stransko osvetlitvijo

Osvetlitev je asimetrična in neenakomerna (sledi distribuciji oken). Sence deformirajo oblike.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Hodnik osvetljen s čela

Ta osvetlitev je popolnoma neprimerna. Okno na koncu hodnika večino dneva povzroča velik svetlobni kontrast (bleščanje) in zelo slabe vizualne razmere v prostoru. Ta zasnova bi bila pogojno primerna ob nadzorovanem vpadu svetlobe in majhni globini prostora.

 

 

 

 

 

 

 

Velik prostor, osvetlitev z vrha

To je primeren način osvetlitve z enakomerno distribucijo svetloba na talni površini.

Zaključki

- osvetlitev s čela je neprimerna,

- če je osvetlitev s čela obstoječe stanje, je potrebno namestiti senčilo ali primerno zasteklitev,

- potrebno je pazljivo izbrati zasteklitev (peskano, mlečno steklo), ki zmanjša vplive direktnega vpada svetlobe v prostor,

- prostor mora biti obdelan z mat površinami.

 

 

 

Moteče bleščanje

Bleščanje povzroča zelo svetla površina v vidnem polju. Svetla površina je lahko sonce ali luč (direktno bleščanje) ali odsev na gladkih tleh, steni, zasteklitvi (indirektno bleščanje).

                        normalen vid                                                    okvarjen vid

 

Osebe z okvaro vida imajo pogled večinoma usmerjen navzdol. Najverjetnejša motnja je indirektno bleščanje, ki ga povzroča odsev od gladkih površin. Indirektno bleščanje nastopi zaradi:

- relativno svetle površine od katere se odbija svetloba,

- zrcalne ali podobne površine, ki odseva svetlobo,

- položaja površine, ki se znajde v vidnem polju.

V prostorih se vedno nahajajo svetlobna telesa in svetle površine. Če se želimo izogniti problemu indirektnega bleščanja, v spodnjem delu prostora (tla, spodnji del sten) ne uporabljamo svetlih in dobro odsevnih obdelav.

Gladke temne površine povzročajo skoraj enako bleščanje kot gladke svetle površine (glej spodnjo sliko).

           Odboj na mat površini                                    Odboj na gladki površini

             

 

Bleščanje pri umetni svetlobi

Sledeče slike prikazujejo vidno okolje pri različnih pogojih. Hodnik je obdelan z mat in bleščavimi površinami in osvetljen z različnimi viri svetlobe. Opazujte učinke.

 

Mat in svetleče obdelan hodnik z različnimi načini razsvetljave - dobra izvedba:

            Direktna svetloba                      Difuzna                                     Indirektna

 

 

 Mat in svetleče obdelan hodnik z različnimi načini razsvetljave - slaba izvedba:

           Direktna svetloba                          Difuzna                                     Indirektna

         

Zaključki:

- originalni kontrasti so glede bleščanja nerelevantni,

- pri neprimerno obdelanih ploskvah lahko pričakujemo bleščanje ne glede na vir svetlobe,

- tudi svetle površine izven vidnega polja povzročajo vizualno neugodje,

- pri indirektni osvetlitvi in bleščavih tleh se strop zrcali v talni površini - rezultat je bleščanje,

- bleščanje povzroča močne svetlobne kontraste,

- mat površine ne povzročajo bleščanja,

- zrcalne površine povzročajo bleščanje.

 

Direktna svetloba

                normalen vid                                             okvarjen vid

 

 

Pol-direktna svetloba

               normalen vid                                                    okvarjen vid

 

 

Splošna difuzna svetloba 

                       normalen vid                                       okvarjen vid

 

 

Pol-direktna svetloba

                       normalen vid                                                 okvarjen vid

 

   

 

Indirektna svetloba

                         normalen vid                                                okvarjen vid

   

Iz zgornjih slik je razvidno, da je vizualno udobje slabše, če je prostor obdelan z gladkimi bleščečimi površinami. Indirektno bleščanje zmanjšamo na sprejemljivo raven z uporabo mat in zmerno gladkih površin v območju 1,2 m nad finalnim tlakom.

Na sledečih slikah je prikazano indirektno bleščanje zaradi odboja od različnih materialov.

 

 

 

 

   

Včasih je moteča tudi oprema. Osvetljena informacijska tabla ali kavni avtomat v temnem prostoru delujeta moteče.

 

 

 +

 

 

BLEŠČANJE PRI DNEVNI SVETLOBI

 

OVIRANOST

OPIS

PRIMER

Vizualna

Pri dnevni svetlobi bleščanje nastopi zaradi pogleda v sonce ali svetlo nebo. Indirektno bleščanje nastane zaradi odboja sončne ali nebesne svetlobe od gladkih površin.

Direktno bleščanje povzroči svetlo okno v vidnem polju. Taka situacija je zelo verjetna, ker so okna navadno nameščena relativno nizko. Bleščanje odpravimo z zmanjšanjem svetlosti okna (izbira primerne zasteklitve, senčilo). Izbiramo prozorno zasteklitev z manjšo prepustnostjo vidnega dela sončnega spektra. Mlečna stekla niso primerna, ker v primeru direktnega osončenja sipajo svetlobo in tako še povečajo moteč učinek.

 

 

 

 

 

 

 

 

Indirektno bleščanje zaradi odboja svetlobe od gladkih površin.

 

 

 

 

 

Gladke površine v spodnjem delu prostora so manj primerne za uporabo.

 

 

 

 

Stopnice

Stopnice so najzahtevnejši del obravnave notranjega okolja. Vir informacij na stopnicah je na različnih višinah, kar oviranim osebam otežuje zaznavo in obvladovanje elementov v prostoru. Po stopnicah se vzpenjamo in spuščamo in pri tem zaznavamo elemente z različnih zornih kotov. Pri spuščanju so vidne le horizontalne površine, pri vzpenjanju pa vertikalne. Podesti so elementi, ki prekinejo vzpenjanje in morajo biti zato označeni drugače kot stopnice in tudi drugače kot tlaki v etažah.

Na stopnišču je pet kritičnih faz gibanja:

- pričetek vzpenjanja ali spuščanja (slikeA”),

- prihod v nadstropje (slike E”)

- prihod v spodnjo etažo (slike „B”)

- gibanje na podestu (slikeC”)

- obrat proti naslednji rami (slike „D”)

Gibanje vizualno oviranih oseb je odvisno od primerne obdelave površin, predvsem od kontrastov. V nadaljevanju so predstavljene različne kombinacije obdelav površin na stopnišču in moteče bleščanje na stopnicah pri dnevni svetlobi.

Obdelave površina na stopnišču

Na slikah so naslednje kombinacije obdelav površin:

Primer   I.:   Sivo obdelane stopnice, siv podest in stena

Primer  II.:  Sivo obdelane stopnice, siv podest in označena stena

Primer I.   Sivo obdelane stopnice, siv podest in stena

                                Navzgor                                                            Navzdol   

E       A 

                                    ↑                                                                           ↓

D       B 

                                    ↑                                                                           ↓

C       C 

                                    ↑                                                                           ↓

B      D    

                                    ↑                                                                           ↓

A       E   

                                    ↑                                                                           ↓

  Primer II.    Sivo obdelane stopnice, siv podest in označena stena

                                Navzgor                                                            Navzdol   

E”      A  

                                    ↑                                                                           ↓

 “D   „B”

                                    ↑                                                                           ↓

C     C 

                                    ↑                                                                           ↓

B      D 

                                    ↑                                                                           ↓

A      E 

                                    ↑                                                                           ↓

 

Na slikah je razvidno da:

- vizualna informacija je boljša na poti navzgor, stopnice so dobro vidne,

 - vizualna informacija na poti navzdol ni primerna, posamezna stopnica ni dobro vidna (glej primere A, B, D, E),

 - vizualna informacija na poti navzdol ni primerna, posamezne stopnice in podest niso dobro vidni (glej primere A, B)

 - enako obdelane površine so neprimerne za vzpenjanje in spuščanje po stopnicah (glej primere I D,E),

 - površine z različnimi funkcijami ne smejo biti obdelane z majhnimi kontrasti (glej primere II A,D E),

 - kontrast med oprijemalom in sivimi površinami je premajhen.

Na podlagi zgornjih primerov lahko ugotovimo da:

1.      kontrastno poudarimo rob stopnice,

2.      povečamo kontrast med stopnico in etažno površino,

3.   povečamo kontrast med nastopno ploskvijo stopnic in obdelavo sten,

3.      povečamo kontrast med nastopno ploskvijo stopnic, podestom in etažno površino. 

Izboljšane situacije po prikazane na spodnjih slikah (primeri III in IV).                       

    

                                                                                                               

           

                                                                                                               

        

                                                                                                               

            

                                                                                                                

         Primer III.-1                     Primer IV. 1                     Primer III.-2                       Primer IV.-2     

 

Navzgor po stopnicah

Primer III.-1:  Sivo obdelane stopnice (rob je označen), siv podest, stena je označena, z 1 svetilko na podestu

Primer III.-2:   Sivo obdelane stopnice (rob je označen), siv podest, stena je označena, z 2 svetilkama na podestu

Primer IV.- 1  Sivo obdelane stopnice (rob je označen), označen podest, stena je označena, z 1 svetilko na podestu

Primer IV.- 2  Sivo obdelane stopnice (rob je označen), označen podest, stena je označena, z 2 svetilkama na podestu

   

                                                                                                                                    

                                                

                                                                                                                                      

        

                                                                                                                                     

                                                                                                                                  

      Primer III.-1                           Primer IV. 1                    Primer III.-2                    Primer IV.-2 

 

Navzdol po stopnicah

Primer III.-1:  Sivo obdelane stopnice (rob je označen), siv podest, stena je označena, z 1 svetilko na podestu

Primer III.-2:  Sivo obdelane stopnice (rob je označen), siv podest, stena je označena, z 2 svetilkama na podestu

Primer IV.- 1  Sivo obdelane stopnice (rob je označen), označen podest, stena je označena, z 1 svetilko na podestu

Primer IV.- 2  Sivo obdelane stopnice (rob je označen), označen podest, stena je označena, z 2 svetilkama na podestu

Na podlagi gornjih primerov lahko zaključimo:

1.        Rob nastopne ploskve stopnic mora biti označen s kontrastnim trakom.

2.        Barve stopnic in obodnih površin se morajo razlikovati.

3.        Kontrastno obdelavo je potrebno namestiti na:

-  čelo in nastop,

-  stopnico in etažno površino,

-  stopnico in podest

-  rob stopnice,

-  oprijemalo proti ostalim površinam.

Površine ki se stikajo, morajo biti kontrastne. Naslednja slika prikazuje stopnišče, ki odgovarja zgoraj navedenim zahtevam. Stopnice so izvedene glede na dva primera predlagane barvne zasnove.

Stopnišče s svetlimi stopnicami ima sledečo barvno zasnovo:

Stopnišče s temnimi stopnicami ima sledečo barvno zasnovo:

Stopnišče s svetlo obdelanimi stopnicami

                                Navzgor                                                         Navzdol

 „E       A 

                                                                                                            

D      B 

                                                                                                             

 C     C 

                                                                                                            

B       D

                                                                                                            

A     E  

                                                                                                            

 

Stopnišče s temno obdelanimi stopnicami

                                Navzgor                                                         Navzdol

E       A 

                                                                                                            

D       B 

                                                                                                             

 C”    C 

                                                                                                            

B      D    

                                                                                                            

A       E     

                                                                                                            

 

Moteče bleščanje na stopnicah pri dnevni svetlobi

Na stopniščih je glavni problem bleščanje. Bleščanje nastopi zaradi relativno svetle površine v vidnem polju. Osebe z okvaro vida imajo pogled usmerjen pretežno navzdol, zato zanje moteče bleščanje nastane zaradi odboja svetlobe od gladkih površin (indirektno bleščanje). Pri vzpenjanju po stopnicah jih lahko zmoti tudi direktno bleščanje (npr. pogled v svetlobno telo).

  

Direktno bleščanje odpravimo s pozorno namestitvijo svetil. Na stopniščih ne uporabljamo zrcalnih in gladkih površin. Grobe površine so tudi nedrseče. Sledeče slike dokazujejo, da je eliminacija odsevnega bleščanja nemogoča.

 

 

 

  

  

Bleščanje zaradi velikih kontrastov nastopi pri mat obdelavi ploskev in močni točkovni osvetlitvi.

 

            

             

Poseben primer so stopnice z odprtim čelom. Skozi čela je vidno ozadje, ki deluje moteče in zmanjša vidnost robov nastopnih ploskev.

 

        

 

Klančina in stopnice se morajo očitno razlikovati. Pri tem primeru komaj ločimo stopnice od klančine.

 

 

prejšnji naslednji

 

 7.4 NADALJNJE BRANJE

 

Nacionalna zakonodaja

Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št.. 69/04, 24/03, 66/00, 42/97, 33/91)

Ministrstvo za okolje  in prostor RS

Zakon o urejanju prostora (Ur.l. RS, št. 110/2002, 8/2003, 58/2003,  332/2007)

Zakon o graditvi objektov (Ur.l. RS, št. 97/2003 Odl.US: U-I-152/00-23, 41/2004-ZVO-1, 45/2004, 47/2004, 62/2004 Odl.US: U-I-1/03-15, 102/2004-UPB1 (14/2005 popr.), 92/2005-ZJC-B, 93/2005-ZVMS, 111/2005 Odl.US: U-I-150-04-19, 120/2006 Odl.US: U-I-286/04-46, 126/2007)

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Ur.l. RS, št. 97/2003)

Standard: Slovenski nacionalni standard SIST ISO/TR 9527 »Gradnja poslopij, Potrebe funkcionalno oviranih ljudi v grajenem prostoru – Vodila za projektiranje«.

Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj (Ur.l. RS, št. 125/2003, 110/05)

Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati bivalne enote, namenjene začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb
(Ur.l. RS, št. 123/2004)

Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev oskrbovanih stanovanj za starejše ter o načinu zagotavljanja pogojev za njihovo obratovanje
(Ur.l. RS, št. 110/2004)

Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Ur.l. RS, št. 31/2004, 10/2005, 83/2005, 14/2007)

Tehnična smernica za graditev - TSG-1-001:2005 Požarna varnost v stavbah

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve RS

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Uradni list RS, št. 89/1999, 39/2005)

Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialnovarstvenih storitev
(Ur.l. RS, št. 67/2006)

Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami /ZUOPP/
(Ur.l. RS, št. 54/2000, 118/2006, 3/2007)

Minsitrstvo za šolstvo in šport

Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca
(Ur.l. RS, št. 73/2000, 75/2005)

Internacionalna zakonodaja

Council Directive 89/106/EEC of 21 December 1988 on the approximation of laws, regulations and administrative provisions of the Member States relating to construction products (89/106/EEC) (OJ L 40, 11.2.1989, p.12) amended by: Council Directive 93/68/EEC of 22 July 1993 (OJ L 220, 30.8.1993, p.1) and Regulation (EC) No 1882/2003 of the European Parliament and of the Council of 29 September 2003 (OJ L 284, 31.10.2003, p.1). ID 4: Safety in use, ID 5: Safety in case of fire.

European Communities, July 1967 to October 1993 > Commission
The Social Integration of Disabled People. A Framework for the Development of Community Action. Communication from the Commission to the Council. COM (81) 633 final, 29 October 1981
.

Standard Rules on the Equalization of Opportunities for Persons with Disabilities (Adopted by the United Nations General Assembly, forty-eighth session, resolution 48/96, annex, of 20 December 1993

A European community strategy on equality of opportunity of people with disabilities, 1996

Amsterdam treaty (Ratification in 1999)

Charter of fundamental rights of the European Union, 2003, Nica

EU Action plan (2004-2010) for disabled people

 

prejšnji

 

 7.5 LITERATURA