Vse pogosteje opažamo, da je v poletnih mesecih brez uporabe klimatskih
naprav v novejših stavbah neprijetno vroče. Za to obstaja vrsta razlogov, pri čemer je eden
izmed njih zagotovo nezadostna toplotna kapaciteta konstrukcijskih sklopov. Ena rešitev
problema je uporaba fazno spremenljivih snovi, znanih tudi pod okrajšavo PCM (angleško
Phase Change Material). Z njimi povečamo toplotno kapaciteto konstrukcijskega sklopa ob
zanemarljivem povečanju njegove mase, s tem pa izboljšamo toplotno ugodje v notranjem
okolju. Pregled literature je pokazal, da je v zadnjem desetletju močno naraslo število
raziskav, ki obravnavajo lastnosti PCM, in število izdelkov s PCM za uporabo v stavbah. V
prispevku smo z enostavnim izračunom pokazali, da lahko že s tanko plastjo PCM ustvarimo
razmere, ki nam ugajajo v stavbah z večjo toplotno kapaciteto. Pri tem moramo paziti, da
ima PCM tališče pri temperaturi, okoli katere se najpogosteje dnevno spreminja temperatura
zraka. Predstavili smo nekaj primerov različnih vrst fazno spremenljivih snovi in primerov
njihove uporabe v gradbenih proizvodih. Fazno spremenljive snovi imajo največji učinek, če
jih vgradimo v sloj konstrukcije, ki je čim bližje notranjosti, saj imajo tako hiter odzivni čas, ki
je kos dnevnim spremembam temperature. Pomembno je tudi, da jih ne obdamo z materiali
nizke toplotne prevodnosti.
