S pomočjo hladnih premazov so strehe hladne tudi poleti
Za klimatske pogoje, ki vladajo v Sloveniji, številne, ne le poslovne stavbe, porabijo dandanes več energije za ohlajevanje, kot za ogrevanje, kar je bilo za naše geografske širine še do nedavnega nepredstavljivo. Poraba energije za hlajenje raste hitreje kot energija, ki jo namenjamo ogrevanju notranjih prostorov v zimskem obdobju. Problem je toliko bolj pereč, saj ohlajevanje notranjega prostora za stopinjo Celzija potroši približno trikrat več energije, kot jo potrebujemo, da isti prostor ogrejemo. Klimatiziranje delovnih in bivalnih prostorov v poletnem času je glavni krivec izpadov celotnih električnih omrežij v Kalifomij v letih 2002 in 2004, v Italiji leta 2003 in v Španiji leta 2005, saj za ohlajevanje uporabljamo skoraj izključno neobnovljivi vir električne energije. Aktualno je vprašanje, kako lahko na pasivni način, brez vložka energije, zmanjšamo energetske potrebe, ki se pojavljajo za hlajenje stavb. Sicer k segrevanju prispevajo vsi osončeni deli stavbe, vendar strehe k temu nedvomno prispevajo največ.
