Hrup vetrnih elektrarn in mogoči vplivi na življenjsko okolje: mednarodni znanstveni posvet, Ljubljana, 15. 1. 2020 Mednarodni znanstveni posvet z naslovom Hrup vetrnih elektrarn in možni vplivi na življenjsko okolje, ki je bil 15. 01. 2020 v Ljubljani, je organiziralo Slovensko društvo za akustiko (SDA) v sodelovanju s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo Univerze v…
VečIzbor gradbenih proizvodov v konstrukcijskih sklopih stavb: zdravstveni in varnostni vidik V današnji načrtovalski praksi pa se pogosto zgodi, da vgrajujemo GP, ki vsebujejo zdravju in okolju nevarne snovi, ki se emitirajo iz GP tekom celotnega življenjskega cikla. Univerzitetni učbenik je namenjenštudentom in vsem ostalim deležnikom graditve stavb z osveščanjem končnim uporabnikom GP. Informacije imajo…
VečCreating healthy and sustainable buildings: an assessment of health risk factors Pri založbi Springer je v odprtem dostopu izšla znanstvena monografija doc. dr. Mateje Dovjak z naslovom Creating healthy and sustainable buildings: an assessment of health risk factors. Več o knjigi lahko izveste na tej povezavi, kjer si knjigo lahko tudi prenesete: https://link.springer.com/book/10.1007/978-3-030-19412-3 Znanstvena monografija…
VečClimate Adaptability of Buildings: Bioclimatic Design in the Light of Climate Change Pri založbi Springer je izšla nova znanstvena monografija doc. dr. Mitje Koširja z naslovom Climate Adaptability of Buildings. Več o knjigi lahko izveste na tej povezavi: https://www.springer.com/gp/book/9783030184551P Znanstvena monografija obravnava področje bioklimatskega načrtovanja stavb s poudarkom na uporabi pristopa podnebne prilagodljivosti pri načrtovanju…
VečSpremna beseda h knjigi ‘External Thermal Insulation Composite Systems (ETICS), Prof. Dr. Petar Nikolovski, Eng. Arh. Z veseljem sem pristal na recenzijo pričujoče knjige priznanega strokovnjaka dr. Petra Nikolovskega, izrednega poznavalca toplotno izolacijskih fasad, z najverjetneje najdaljšim staležem vrhunskega strokovnjaka na tem področju v naši nekdanji skupni državi. V veliko veselje mi je bilo pregledovati…
VečVse pogosteje opažamo, da je v poletnih mesecih brez uporabe klimatskih naprav v novejših stavbah neprijetno vroče. Za to obstaja vrsta razlogov, pri čemer je eden izmed njih zagotovo nezadostna toplotna kapaciteta konstrukcijskih sklopov. Ena rešitev problema je uporaba fazno spremenljivih snovi, znanih tudi pod okrajšavo PCM (angleško Phase Change Material). Z njimi povečamo toplotno…
VečIzolacije ovoja stavb in njihov ogljični odtis Najpogosteje je prikazana razlika med posameznimi toplotnoizolacijskimi materiali v navajanju vpliva na okolje izključno po enoti mase samega proizvoda, redkeje po enoti mase na prostornino, pri tem pa je spregledano dejstvo, da so mase in vrednosti toplotne prevodnosti teh materialov izredno različne, kar močno vpliva na stopnjo potenciala globalnega segrevanja, ki ga povzroča…
VečEkonomična debelina toplotne izolacije v ovoju stavbe Toplotna izolacija je še vedno najpomembnejši in predvsem stroškovno najbolj učinkovit način varčevanja z energijo. Minimalna debelina toplotne izolacije, ki je predpisana s standardi, pravilniki ali zakoni, v nobenem obdobju ni bila osnova za najbolj ekonomično izbiro debeline toplotne zaščite. Vedno je bilo na srednji in daljši rok bolj ekonomično graditi z debelejšimi sloji toplotne…
VečVakuumsko izolacijski paneli – najučinkovitejša toplotna izolacija Večini konstrukcijskih sklopov zunanjega ovoja stavb se zaradi novih zahtev po varčevanju z energijo močno povečuje debelina; tako debelina tridesetih in več centimetrov v fasadi, strehi ali tleh stavbe ni nič neobičajnega. Zelo varčne stavbe zahtevajo toplotno prehodnost celo pod 0,10 Wj(m2K), kar ob uporabi običajnih toplotno izolacijskih materialov pogojuje najmanj 30 cm, pogosto pa kar…
VečS pomočjo hladnih premazov so strehe hladne tudi poleti Za klimatske pogoje, ki vladajo v Sloveniji, številne, ne le poslovne stavbe, porabijo dandanes več energije za ohlajevanje, kot za ogrevanje, kar je bilo za naše geografske širine še do nedavnega nepredstavljivo. Poraba energije za hlajenje raste hitreje kot energija, ki jo namenjamo ogrevanju notranjih prostorov v zimskem obdobju.…
Več
